|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 17.08. 2010, 15:58 |
| Prispevkov: 509 |
|
|
|
 Objavljeno: 10 Dec 2010 19:35 |
 |
|
Rodovniki
Pogosto slišim, kako ljudje govorijo, da je rodovnik popolnoma odveč, da so čistopasemski psi degenerirani, da je »čistopasemski« pes brez rodovnika ravno tako dober kot tisti z rodovnikom, pa še cenejši je, da smo vzreditelji pohlepni…
Rodovnik ni samo papir, ki ti omogoča sodelovanje na pasjih razstavah, temveč veliko pove o izvoru psa in odkod prihajajo. Omogoča nam, da preverimo, kako zdravi so bili predniki našega ljubljenčka in kakšni so bili njihovi predniki.
Danes za veliko pasem že obstajajo zbirke podatkov, ki nam omogočajo, da lahko izsledimo poreklo našega psa za več desetletij nazaj.
Običajni ljubitelj psov, ki ga ne zanima vzreja, bo zamahnil z roko, toda prepričana sem, da vsakega ljubečega pasjega skrbnika še kako zanima zdravje in počutje njegovega ljubljenčka.
Slišala sem že precej pojasnil, zakaj določen kuža nima rodovnika. »Proizvajalci« psov morebitnim kupcem povejo dve ceni: eno, nižjo za psička brez rodovnika, in drugo, pogosto enkrat višjo, za istega psička z rodovnikom. To lahko pomeni samo eno: rodovnik ne pripada temu psičku! Rodovnik ni papir, ki bi bil prenosljiv z enega psa na drugega. Je njegov osebni dokument! Kot mi ne moremo posoditi svoje osebne izkaznice sosedu, tudi rodovnika ni mogoče »posoditi« drugemu psu!
Pogosto mi ljudje pravijo: »Veste, naš šicu pa nima rodovnika, ker je bil peti v leglu, ampak samo prvi štirje dobijo rodovnik.« Vzreditelj, ki je s tem izgovorom prodal psička, je velik goljuf! Ljudi je preprosto grdo nalagal! V preteklosti so v Sloveniji rutinsko usmrtili del novorojenih psičkov v leglih, ki so presegala sedem mladičkov. To so bila tako imenovana »presežna legla«. Bili so namreč prepričani, da tako veliko število mladičkov ogroža zdravje psice in da bodo vsi mladički enostavno preslabo razviti, ker ne bo za vse dovolj hrane. K sreči se je to spremenilo. Zdaj je na trgu ogromno izdelkov za dohranjevanje mladičkov in ubijanje »presežnih« mladičkov je prepovedano z zakonom. Pravzaprav je vzreditelj po zakonu obvezan dohranjevati mladičke in narediti vse, kar je mogoče, da preživijo in se normalno razvijajo. V vsakem primeru pa vsi potomci rodovniških staršev z vzrejnim dovoljenjem dobijo rodovnik. Nikoli jih ne dobi samo polovica, drugi pa ne!
Pogoj, da ima pes rodovnik je, da ga imata tudi njegova starša in pa, da je vzreditelj pridobil vzrejno dovoljenje. Za pridobitev vzrejnega dovoljenja je pri mnogih pasmah, vključno s šicuji, treba psa veterinarsko pregledati za določene dedno prenosljive bolezni. Vzreditelj dobi vzrejno dovoljenje samo, če so ti izvidi negativni in če starši po zunanjosti in značaju ustrezajo pasmi predpisanemu standardu. To pa pomeni tudi večje zagotovilo, da bodo mladički zdravi. Pri nas šicujem pregledujemo oči, ker obstaja nevarnost dedno prenosljive bolezni znane kot PRA, ki sčasoma pripelje do popolne slepote. Med slovenskimi šicuji brez rodovnika, se pravi tistimi brez preverjenega porekla in opravljenih veterinarskih pregledov, je kar nekaj primerov dedne slepote in verjetno se njihovi skrbniki zdaj kesajo, ker so v poskusu, da bi prihranili par deset tisoč tolarjev kupili nerodovniškega psička in s tem povečali zaslužek neodgovornim vzrediteljem, ki varčujejo pri pridobivanju vzrejnih dovoljenj z namenom, da bi si povečali profit. Na vrh...
Cena
Cena rodovniških mladičev je višja od nerodovniških, ker imajo skrbni vzreditelji ogromno stroškov z leglom.
To se začne že pri izbiri ustreznega samca. Če vzreditelj samca nima doma, ga išče drugje, včasih tudi v tujini, saj si želi čim bolj zdrave mladičke (genetsko, telesno in psihično), ki bodo v ponos pasmi. Noben skrben vzreditelj si ne želi bolnih ali netipičnih mladičkov, saj je to navadno mučenje živali. Poleg tega je treba v leglo vložiti ogromno truda.
Ko vzreditelj najde primernega samca, mora zanj plačati. Plačati mora tudi veterinarske preglede in vzrejno dovoljenje za psico, potem so tu še potni stroški in stroški bivanja v hotelu, če samec ni blizu, veterinarski pregledi breje psice, posebna hrana v času brejosti in hrana za mladičke. Sem spada še cel kup pripomočkov za porod in mleko v prahu za mladičke, ki ga mora vzreditelj imeti kot »prvo pomoč« (v primeru, da bi psica imela premalo mleka). Poskrbeti je treba še za vzrejno tetovirnega referenta, cepljenja in preglede mladičkov, sredstva proti notranjim zajedalcem…
»Proizvajalec« pa velike večine teh stroškov nima, saj ga ne zanima zdravje psice in mladičkov. Najbolj pomembno mu je, da gredo v promet… Takšnega vzreditelja tudi prav nič ne zanima, kakšne veterinarske stroške bo imel kupec, ko bo poskušal pri življenju obdržati oslabljenega mladička . Ti stroški lahko krepko presežejo prihranek , ki si ga je kupec »ustvaril«, ko se je odločil za nakup pri »proizvajalcu« in ne pri pravem vzreditelju. Na vrh...
Previdnostni ukrepi
Pri ogledu lahko že v prvih petih minutah obiska preverite naslednje:
* Kako je poskrbljeno za mladičke?
* Kje se leglo nahaja?
Mladički ne smejo biti v kleti, garaži ali kurilnici, temveč v hiši.
* V kakšnem stanju so?
So umazani od iztrebkov, so njihove oči vnete, so videti primerno rejeni ali shujšani?
* Kakšen je njihov značaj ?
Se skrivajo pred ljudmi ali jih radovedno ogledujejo? Se radi pustijo božati?
* Je prostor umazan od iztrebkov?
* Imajo na razpolago vodo in hrano?
Zelo pomembno je tudi, da vidite mamo in po možnosti tudi očeta. Tako boste približno lahko ocenili, kakšni bodo mladički, ko bodo odrasli.
Če ocenite, da je vzreditelj pošten in da so mladički zdravi, naj vam pri izbiri mladička svetuje vzreditelj glede na to, za kaj si mladička želite. Če želite z njim tudi na pasje razstave, to povejte vzreditelju. Če teh ambicij nimate, pa vam bo vzreditelj povedal, kateri psički so po njegovem mnenju primerni za izključno »kariero« domačega ljubljenčka. Ne verjemite vzrediteljem, ki pravijo, da so vsi njihovi mladički enkratni in najlepši predstavniki svoje pasme daleč naokoli. Vsak odgovoren vzreditelj, ki trezno razmišlja, se zaveda, da popolnega psa ni, temveč samo tisti, ki bolj ali manj ustrezajo pasemskemu standardu. Nekateri so pač bolj primerni za razstave in vzrejo, kot drugi.
Najpomembnejše je, da so vsi mladički zdravi. Pravi zločin je, da nekateri vzreditelji zavestno »proizvajajo« bolne in celo invalidne pse. To je hudo mučenje živali!
Za prave vzreditelje lahko izvemo pri pasemskih klubih (Klub za tibetanske pasme Slovenije), kjer vodijo seznam vzrediteljev in dobro vedo, kaj se dogaja na »pasji sceni«. Naj še opozorim, da se med objavami predvidenih legel in oglasi v Kinologu znajdejo tako vestni kot nevestni vzreditelji.
Toda, po vseh teh »učenih« besedah lahko rečem samo eno: najpomembnejše je, da psi ne trpijo zaradi našega pohlepa. Vsak, ki kupi mladička pri »proizvajalcu« in s tem poveča njegov »profit«, pa čeprav z namenom, da odreši nebogljenega mladička iz nevzdržnih razmer, bi naredil veliko več dobrega, če bi si svojega pasjega življenjskega sopotnika poiskal med zavrženimi dušami v zavetišču, saj je kljub svojim dobrim namenom s svojim nakupom proizvajalca samo dodatno spodbudil k njegovemu početju.
vir:
http://www.kalsang.net/nakup.php |
|
