 |
 | Neodgovorni lastniki |  |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 17.08. 2010, 15:58 |
| Prispevkov: 509 |
|
|
|
 Objavljeno: 18 Avg 2010 08:47 |
 |
|
Se vam je že kdaj zgodilo kaj, da bi lastnike opisali kot neodgovorne?
Odločila sem se, da vam povem to zgodbo, da bi bilo nekaterim od vas v razmislek, sploh če imate zanemarjenega psa.
V okolici Maribora, živijo naši tako rekoč sosedje, saj so nekaj ulic proč. Ko še mene ni bilo na svetu so imeli vsaj dva psa. Oba psa sta končala kot zelo agresivna, eden je celo nekoga ugriznil. Pred tremi leti pa so si na žalost psa in vseh ljudi v okolici kupili Samojeda. Takrat sem bila stara 10 let, punca, ki bi naj bila njegova lastnica pa 9 let! Groza! Torej starši, so kupili tej punčari neodgovorni psa, samca, pasme Samojed. Sprva je bilo vse ok, psa je celo vozila ven na sprehod, bil je kolikor se spomnim še kar negovan (v primerjavi z zdaj), toda čez par mesecev so se časi spremenili. Takrat sem si zelo želela psa, zato sem vsaki dan hodila obiskovati Luna, kot mu je ime. Ker se časi spreminjajo in na žalost tudi ljudje, je pes končal na vrtu, sam zapostavljen, brez družbe, sam z hrano, vodo in pesjakom. Povrhu tega pa še popolnoma zanemarjen.
Vsak dan sem hodila k psu in mu nosila celo hrano, ker je včasih ni imel po ves dan. Dokler nisem tudi sama dobila Samojedke (mešanke, ker je brez rodovnika). Takrat sem dobila ta pravo ljubezen do teh psov, ko sem ugotovila kako pametni, inteligentni, prebrisani so, ter koliko nege, ukvarjanja, tesnega stika z ljudmi premorejo, sem se začela v stvar poglabljati. Trudila sem se, da pes ne bi bil nonstop sam, zato še zdaj redno hodim z psičko 3x na dan mimo njega, da bi bil vsaj 10 minut z nekom, morda se vam teh 10 minut ne zdi veliko, toda za njega je to dragocenih 10 minut, komaj čaka, da pride kdo h njemu. Ko prideva ,ves zanemarjen, črn od umazanije priteče k nama in se skuša igrati skozi ograjo.
Z dlako, ki je polna umazanije in ni več bela, kot se za Samojeda spodobi kljub težkemu življenju gleda vame z očmi polnimi upanja, da ga bo kdo rešil. Takrat se mi zasolzijo oči.
Nekega dne sem šla mimo, ko pa sem videla kako je ves črn od umazanije sem se "zlomila" pričela sem jokati, kar sredi ceste. Nič ni pomagalo. Jok ne pomaga.
Tisti dan sem šla na internet, ter poklicala klicno številko za društvo za zaščito živali, toda kljub 4x-tnemu klicanju se niso javili. Takrat je moje upanje zamrlo, ugotovila sem, da ne morejo ničesar, saj pes ima hrano, ima vodo ima vse razen ljubezni, topline in človeka ob katerem bi se počutil ljubljenega.
Odločila sem se, da sama ukprepam. Kljub temu, da imam 13 let, se lahko pohvalim, da ko gre za živali zame ni meja. Vzela sem list papirja in začela pisati sporočilo, napisala sem celih 5 dolgih listov. Napisala sem vse napotke o vzgoji, šolanju, negi in predvsem tesnem stiku, ki ga tile psi potrebujejo.
Šla sem do njihove hiše in pismo vrgla v nabiralnik. Nasljednji dan v šoli pa me je punca, ki je zdaj stara 12 let, pošteno okregala, ker sem jim napisala to pismo. Ne morem verjeti, skušam jim pomagati, na koncu pa to.
Kljub temu se nisem predala. Šla sem z Nalo ven (moja psička), ter prišla do njihove hiše. Vzela sem krtačo in prisilila punčaro, da je prišla ven z psom. Luna sem pričela česati oz. razčesovati. Razčesevala sem ga celi dve ure, nato sem morala še svojo psičko. Kljub številnim napotkom in mojemu trudu, je bil pes kot bi mignil spet ves črn od umazanije.
Še vedno se nisem predala. Šla sem do njihove hiše in ko je prišel ven njen oče, sem mu skušala dopovedati, kako se mi pes smili, ker je cele dneve sam, skušala sem mu razložiti, a me je pošteno nahrulil, ker ga nisem pozdravila. Vsa obupana sem se obrnila in šla domov.
Poskusila sem še zadnjo možnost. Šla sem na portal moj.pes.com (revija) in poslala sporočilo Jožetu Vidicu, ki sodeluje v pripravi revije moj pes. Rekel mi je, da naj povem veterinarju. Odločila sem se, da nasljednjič ko grem k veterinarju, da ga povprašam kako in kaj. Torej komaj čakam, da gre Nala spet na ceplenje, da ga lahko prosim za pomoč.
Psi, niso le psi, so živa bitja, ki potrebujejo nego, ljubezen, skrb, stik brez NAS NE ZMOREJO! |
|
|
|
| | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 2
|
|
|
|
|
|
|
Od kar se je tisti oče zdrl na mene, ne upam vprašati ničesar več.