 |
 |
|
 | |  |
|
| Pridružen/-a: 18.08. 2010, 18:12 |
| Prispevkov: 93 |
| Kraj: Nekje pač |
|
|
 Objavljeno: 04 Nov 2010 19:31 |
 |
|
Rodovnik
Zakaj psa z rodovnikom in kaj sploh je rodovnik?
Zelo poljudno bom poskušala zapisati, zakaj psa z rodovnikom in kje so pasti, ki prežijo na kupca pasemskega psa. Ko se posameznik odloča, da bo imel psa stremi k temu, da si bo nabavil takšnega psa, ki mu bo nudil veselje in ki bo zdrav. Samo pri psih z rodovnikih so starši (in 4 generacije nazaj) preverjeni da so zdravi.
RODOVNIK je osebna izkaznica psa. Iz nje se razbere kdo je pes, kdaj je skoten, pasma, številka vpisa v rodovno knjigo, ki je ista kot tetovirna v ušesu ali na stegnu, podatki o vzreditelju, o lastniku, zdravstvenem pregledu, ki je potrebno za vzrejno dovoljenje, telesna ocena, ocena delovnih preizkusov (npr. izpit B-BH, IPO1…), uspehi na razstavah ali/in tekmovanjih…
Samo na podlagi rodovne knjige smo lahko prepričani, da je pes resnično to, kar mislimo da je.
In zakaj ne čistokrvni brez rodovnika?
V kinologiji tega naziva ni. Obstajajo samo pasemski psi (to so z rodovnikom) in mešance (nerodovniške).
Vse pasemske pse odlikujejo določene lastnosti, ki so obvezne, pričakovane in zaželjene. Na vzrejnih pregledih to poskušajo ugotoviti.
Ocena odlično na vzrejnem pregledu (tako oceno imata in Rona in Naik) pomeni, da je ocenjevani pes tipičen predstavnik svoje pasme brez odstopanj od standardov, ki so za določeno pasmo predpisana. Ne samo vizualno, ampak tudi zdravstveno in karakterno po standardih in samo pri takšnih psih je možno pričakovati mladiče, ki bodo ustrezali pasmi in pričakovanjem lastnika.
Pes pa lahko dobi tudi nižjo oceno na vzrejnem dovoljenju ali je sploh ne pridobi. Razlogi so lahko večja odstopanja od standardov (prevelik, premočan, premočna pigmentacija, nepravilen ugriz, slaba telesna kondicija in s tem drža, nepravilni kolki ali druge dedne bolezni, velika karakterna odstopanja …).
Veliko ljudi je še zmeraj prepričanih, da dobi rodovnike samo šest mladičkov, ostali pa ne. Tako vam jih spretni »vzreditelji« proda kot »nadštevilčne« ker so bili dobrega srca, čustveni itd…in niso dovolili, da bi ta nedolžna bitjeca uspavali, zato vam jih bodo »dobrega srca« prodali kot čistokrvne, vendar žal brez papirjev, po nižji ceni. Ta njihova (zelo pogosta izjava) sta laž in nateg! RODOVNIKE DOBIJO VSI MLADIČI V LEGLU.
Če mladički nimajo rodovnika, prodajalec pa vam jamči, da so čistokrvni od dveh rodovniških staršev pomeni , da eden (ali oba) od staršev nima vzrejnega dovoljenja (ali ga niso peljali na pregled – torej nimajo informacij, če je pes še zmeraj po standardih, ki so predpisani za to pasmo ali pa zaradi kakšne napake vzrejnega pregleda ni opravil). Spet kupujete nepreverjeno.
Potem druga možnost, da ima pes več legel na leto. Namreč rodovniška psička lahko ima samo eno leglo na leto. Zakaj? Da bi se ne preveč izčrpala. Tako pa eni prodajajo spomladi rodovniško s papirji, v jeseni pa čistokrvne brez rodovnika…; skratka v tem drugem primeru so mladiči od »izmučene« psičke.
Prav smešno je, kako so v oglasih vsi mešančki (ali pa čistokrvni brez rodovnika) lepi, zdravi, prijazni do družin in otrok, neponovljivi… Saj je res. Zato, ker so vsi majhni psi lepi, zdravi (več ali manj), prijazni do družin in otrok… vse ostalo pa potem privzgojimo. Z vzgojo in vztrajnostjo. Nagrajevanjem. Doslednostjo. Ene pse bo naučiti lažje, druge težje…, eni bodo potrebovali več sprehodov, drugi manj, eni bodo potepuhi, drugi pa se bodo držali lastnika, …, v vsakem primeru nam bo pes dal tisto, kar bomo vanj vložili.
Samo izhodišče je lahko znano že v naprej. S tem, da vzamemo psa, ki ima takšne karakterne lastnosti, ki nam kot posamezniku odgovarjajo. In do kupimo z rodovnikom.
Da me ne bo kdo preveč napadel: nič nimam proti mešančkom, samo če so sterilizirani. Zdi se mi neodgovorno, če se potem mešančki parijo naprej, kajti čez čas dobiš neko mešanico, katere ne veš opredeliti ne vizualno, še manj pa karakterno. Ko pa mladički odrastejo, tam okrog enega leta, ko mladički postanejo psi, in jih lastniki več ne obvladajo se pa začnejo polniti zavetišča.
Vsi tisti, ki pa kupijo rodovniškega psa in bodo zanj plačali, pa bodo poskrbeli, da bodo dobro hranjeni, dobro šolani in tudi dobro zdravstveno oskrbovani.
Tisto, kar je šenkano…nima cene. In tudi odnos do tistega je čez čas (ponavadi) veliko manj odgovoren.
VIR:
http://belasvicarskaovcarka.blogspot.com/2010/04/rodovnik.html |
|
|
|
| | |
|
| Pridružen/-a: 18.08. 2010, 18:12 |
| Prispevkov: 93 |
| Kraj: Nekje pač |
|
|
| Objavljeno: 04 Nov 2010 19:32 |
|
|
Na vseh koncih lahko slišimo, da je rodovnik samo nek list papirja, ki ga potrebujemo le, če hodimo na razstave. Hkrati nas prepričujejo, da so "čistokrvni" psi brez rodovnika boljši, in da res ne potrebujemo "papirja", da lahko imamo pasemskega psa. Zakaj rodovnik ni le list papirja, pa si preberite v nadaljevanju.
Kaj je rodovnik?
Rodovnik je kot nekakšen »osebni dokument« psa, na katerem so napisani njegovi osnovni podatki:
* rodovniško ime psa ter rodovniška imena prednikov za 4 generacije nazaj,
* datum kotitve, pasma psa, številka vpisa v rodovno knjigo in tetovirna številka, ki se sklada s številko, ki jo ima pes vtetovirano v ušesu ali na notranji strani stegna,
* podatki o vzreditelju.
V rodovnik pa se postopoma vpisujejo tudi drugi podatki:
* podatki o lastniku,
* izvidi zdravstvenih pregledov, ki so potrebni za pridobitev vzrejnega dovoljenja (pri labradorcih so to rezultati slikanja kolkov in komolcev),
* telesna ocena,
* rezultati delovnih preizkusov za delovne pasme, preizkusov naravnih zasnov za lovske pasme,
* uspehi na razstavah in tekmovanjih.
Zakaj je rodovnik pomemben?
Iz osnovnih podatkov lahko razberemo, ali rodovnik res pripada določenemu psu (ujemanje tetovirne številke, datuma kotitve, podatkov o vzreditelju ...).
Iz zdravstvenih izvidov lahko razberemo, kakšno je zdravstveno stanje psa ter tudi ali ima kakšno dedno bolezen, značilno za pasmo, ki jo lahko prenese na potomce. Pri labradorcih je prav zato potrebno slikanje kolkov in komolcev, kjer se preveri, če ima pes kolčno oz. komolčno displazijo.
Telesno oceno dobi pes na vzrejnem pregledu, kjer psa natančno pregledajo, izmerijo in ocenijo. Odlična telesna ocena nam pove, da pes po izgledu ustreza idealni podobi predstavnika svoje pasme glede na pasemski standard.
Podobno nam uspehi na razstavah povedo, da je pes vizualno tipičen predstavnik pasme. Zavedati pa se moramo, da je lahko tudi pes brez razstavnih uspehov zelo tipičen predstavnik pasme, vendar pa nima nobenih nazivov, saj lastniki nimajo ambicij v razstavljanju.
Iz preizkusov dela in naravnih zasnov lahko sklepamo o karakternih lastnostih psa, ki so tipične za določeno pasmo. Pri labradorcih kot lovski pasmi se tako preverja prinašanje iz vode in kopnega, strelomirnost, vodljivost in odnos do ljudi in drugih psov.
Kaj mi bo rodovnik?
Ko se odločimo za pasemskega psa, se zanj odločimo zato, ker nam določena pasma ustreza tako karakterno kot vizualno. Le rodovnik nam zagotavlja, da sta oba starša tipična predstavnika pasme (karakterno stabilna, vizualno ustrezata standardu in sta zdrava) in da je enake značilnosti pričakovati tudi pri njunih potomcih.
Kaj pa, če je pes čistokrven, nima pa rodovnika?
Čistokrvnih psov brez rodovnika dejansko ni. V kinologiji poznamo samo pasemske pse (rodovniški psi) in mešance (nerodovniški psi). Izraz čistokrvnost so si bržkone izmislili prodajalci psov, ki so svoje mešance (morda na videz podobne pasemskih psom) tako lažje prodajali.
Kaj pa nerodovniški mladički rodovniških staršev?
Vsako pasmo odlikujejo specifične lastnosti, ki jih preverjajo na vzrejnih pregledih. Psi, ki ustrezajo pasemskim karakteristikam, dobijo vzrejno dovoljenje, na podlagi katerega njihovi potomci lahko dobijo rodovnike.
Primeri zakaj pes - psica ne dobi vzrejnega dovoljenja?
* Nezadovoljiva telesna ocena: pes oz. psica vizualno preveč odstopa od standarda, da bi lahko še rekli, da je tipičen predstavnik pasme. Je nosilec dednih napak, ki so lahko napake v obliki telesa, višini, obarvanosti, pigmentaciji, ugrizu, pomanjkljivem zobovju, izredno slabem telesnem stanju.
* Zdravstvene težave: izvid slikanja kolkov ali komolcev, pregleda oči ali drugega, za vzrejo predpisanega pregleda, je tako slab, da dobi pes oz. psica vzrejno prepoved, saj se s tem preprečuje širjenje dednih bolezni naprej na potomce.
* Nezadovoljivo opravljen preizkus naravnih zasnov: pes oz. psica ne kaže tipičnih karakternih lastnosti, ki so značilne za pasmo.
Rodovnike dobijo prav vsi mladiči v leglu (ne glede na njihovo število) dveh rodovniških staršev, ki imata vzrejno dovoljenje.
Če mladički nimajo rodovnika, gre za enega od naslednjih primerov:
* vsaj eden od staršev nima vzrejnega dovoljenja. Lahko da psa sploh niso peljali na vzrejni pregled, lahko pa da ima vzrejno prepoved. V obeh primerih je nakup mladička iz takšnega legla velika loterija.
* vzreditelj ima z isto psico več kot eno leglo v koledarskem letu. Pravilnik dovoljuje samo eno rodovniško leglo na leto, saj se mora psica po kotitvi odpočiti. »Vzreditelji«, ki parijo ob vsaki gonitvi, psico samo izkoriščajo v reprodukcijske namene. Posledica tega je izčrpana psička, za katero ni primerno poskrbljeno, kar se kaže tudi na slabši kvaliteti mladičev.
* vsaj eden od staršev nima rodovnika. Rodovnik, ki vam ga pokaže vzreditelj je bodisi lažen, bodisi pripada drugemu psu.
* vzreditelj trdi, da mladiček nima rodovnika, ker je bil nadštevilen. To ne drži, saj vsi mladički v leglu dobijo rodovnik, če le imata starša vzrejno dovoljenje. Gre torej le za »marketinško« potezo, kako mešance prodati kot pasemske pse.
V oglasih "čistokrvnih psov brez rodovnika" boste zasledili, da so psi izjemno lepi, zdravi, prijazni, najbolj primerni za družine in še in še. Od prodajalca teh psov boste izvedeli, da rodovnika nimajo zato, ker je z urejanjem papirjev preveč dela, ker je rodovnik drag in nepotreben, ker so psi brez papirjev lepši in bolj zdravi od rodovniških ... Vse to seveda ne drži. Lahko se celo zgodi, da vam tak prodajalec ponudi nakup istega mladička z rodovnikom ali brez, seveda za različno ceno. To je še en nateg, ki vam mora takoj dati misliti. Mladiček ima rodovnik ali pa ga nima. Prodajalec ga ne more priskrbeti naknadno. Če vam torej obljublja rodovnik naknadno, to pomeni edino to, da je rodovnik ponarejen ali pa pripada kateremu drugemu psu, nikakor pa ne dotičnemu mladiču.
Če gre za leglo dveh nerodovniških staršev, je zadeva še toliko bolj pereča:
* nihče vam ne more garantirati, da sta starša res iste pasme: nemalokrat gre za naključne paritve, ker lastnik goneče psičke ne pazijo, tako da so mladički ponavadi zmes večih pasem, kar pa se pokaže šele, ko pes malo odraste. Pa tudi v primeru načrtovanih paritev se velikokrat zgodi, da parijo dva psa, ki sta si morda le vizualno podobna, pa čeprav imata pasemsko povsem različne korenine.
* prodajalec nima nobenega dokumenta, s katerim bi lahko dokazal, da sta starša res predstavnika določene pasme.
Seveda rodovnik še ni zagotovilo, da pes ne bo zbolel. Vendar pa se da z načrtno vzrejo (ki je mogoča le z rodovniškimi psi, ki imajo znano poreklo), pse z zdravstvenimi težavami in prenašalce dednih bolezni in napak izločiti iz vzreje. Za to pa je potrebno opraviti dodatne preglede, ki za sabo potegnejo tudi dodatne stroške.
vir:
http://luncas.vovk.si/component/content/article/120.html |
|
|
|
| | |
| | |
| | |
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 17.08. 2010, 15:58 |
| Prispevkov: 509 |
|
|
|
| Objavljeno: 10 Dec 2010 16:46 |
|
|
| Orijen je napisal/a: |
Rodovniki
Pogosto slišim, kako ljudje govorijo, da je rodovnik popolnoma odveč, da so čistopasemski psi degenerirani, da je »čistopasemski« pes brez rodovnika ravno tako dober kot tisti z rodovnikom, pa še cenejši je, da smo vzreditelji pohlepni…
Rodovnik ni samo papir, ki ti omogoča sodelovanje na pasjih razstavah, temveč veliko pove o izvoru psa in odkod prihajajo. Omogoča nam, da preverimo, kako zdravi so bili predniki našega ljubljenčka in kakšni so bili njihovi predniki.
Danes za veliko pasem že obstajajo zbirke podatkov, ki nam omogočajo, da lahko izsledimo poreklo našega psa za več desetletij nazaj.
Običajni ljubitelj psov, ki ga ne zanima vzreja, bo zamahnil z roko, toda prepričana sem, da vsakega ljubečega pasjega skrbnika še kako zanima zdravje in počutje njegovega ljubljenčka.
Slišala sem že precej pojasnil, zakaj določen kuža nima rodovnika. »Proizvajalci« psov morebitnim kupcem povejo dve ceni: eno, nižjo za psička brez rodovnika, in drugo, pogosto enkrat višjo, za istega psička z rodovnikom. To lahko pomeni samo eno: rodovnik ne pripada temu psičku! Rodovnik ni papir, ki bi bil prenosljiv z enega psa na drugega. Je njegov osebni dokument! Kot mi ne moremo posoditi svoje osebne izkaznice sosedu, tudi rodovnika ni mogoče »posoditi« drugemu psu!
Pogosto mi ljudje pravijo: »Veste, naš šicu pa nima rodovnika, ker je bil peti v leglu, ampak samo prvi štirje dobijo rodovnik.« Vzreditelj, ki je s tem izgovorom prodal psička, je velik goljuf! Ljudi je preprosto grdo nalagal! V preteklosti so v Sloveniji rutinsko usmrtili del novorojenih psičkov v leglih, ki so presegala sedem mladičkov. To so bila tako imenovana »presežna legla«. Bili so namreč prepričani, da tako veliko število mladičkov ogroža zdravje psice in da bodo vsi mladički enostavno preslabo razviti, ker ne bo za vse dovolj hrane. K sreči se je to spremenilo. Zdaj je na trgu ogromno izdelkov za dohranjevanje mladičkov in ubijanje »presežnih« mladičkov je prepovedano z zakonom. Pravzaprav je vzreditelj po zakonu obvezan dohranjevati mladičke in narediti vse, kar je mogoče, da preživijo in se normalno razvijajo. V vsakem primeru pa vsi potomci rodovniških staršev z vzrejnim dovoljenjem dobijo rodovnik. Nikoli jih ne dobi samo polovica, drugi pa ne!
Pogoj, da ima pes rodovnik je, da ga imata tudi njegova starša in pa, da je vzreditelj pridobil vzrejno dovoljenje. Za pridobitev vzrejnega dovoljenja je pri mnogih pasmah, vključno s šicuji, treba psa veterinarsko pregledati za določene dedno prenosljive bolezni. Vzreditelj dobi vzrejno dovoljenje samo, če so ti izvidi negativni in če starši po zunanjosti in značaju ustrezajo pasmi predpisanemu standardu. To pa pomeni tudi večje zagotovilo, da bodo mladički zdravi. Pri nas šicujem pregledujemo oči, ker obstaja nevarnost dedno prenosljive bolezni znane kot PRA, ki sčasoma pripelje do popolne slepote. Med slovenskimi šicuji brez rodovnika, se pravi tistimi brez preverjenega porekla in opravljenih veterinarskih pregledov, je kar nekaj primerov dedne slepote in verjetno se njihovi skrbniki zdaj kesajo, ker so v poskusu, da bi prihranili par deset tisoč tolarjev kupili nerodovniškega psička in s tem povečali zaslužek neodgovornim vzrediteljem, ki varčujejo pri pridobivanju vzrejnih dovoljenj z namenom, da bi si povečali profit. Na vrh...
Cena
Cena rodovniških mladičev je višja od nerodovniških, ker imajo skrbni vzreditelji ogromno stroškov z leglom.
To se začne že pri izbiri ustreznega samca. Če vzreditelj samca nima doma, ga išče drugje, včasih tudi v tujini, saj si želi čim bolj zdrave mladičke (genetsko, telesno in psihično), ki bodo v ponos pasmi. Noben skrben vzreditelj si ne želi bolnih ali netipičnih mladičkov, saj je to navadno mučenje živali. Poleg tega je treba v leglo vložiti ogromno truda.
Ko vzreditelj najde primernega samca, mora zanj plačati. Plačati mora tudi veterinarske preglede in vzrejno dovoljenje za psico, potem so tu še potni stroški in stroški bivanja v hotelu, če samec ni blizu, veterinarski pregledi breje psice, posebna hrana v času brejosti in hrana za mladičke. Sem spada še cel kup pripomočkov za porod in mleko v prahu za mladičke, ki ga mora vzreditelj imeti kot »prvo pomoč« (v primeru, da bi psica imela premalo mleka). Poskrbeti je treba še za vzrejno tetovirnega referenta, cepljenja in preglede mladičkov, sredstva proti notranjim zajedalcem…
»Proizvajalec« pa velike večine teh stroškov nima, saj ga ne zanima zdravje psice in mladičkov. Najbolj pomembno mu je, da gredo v promet… Takšnega vzreditelja tudi prav nič ne zanima, kakšne veterinarske stroške bo imel kupec, ko bo poskušal pri življenju obdržati oslabljenega mladička . Ti stroški lahko krepko presežejo prihranek , ki si ga je kupec »ustvaril«, ko se je odločil za nakup pri »proizvajalcu« in ne pri pravem vzreditelju. Na vrh...
Previdnostni ukrepi
Pri ogledu lahko že v prvih petih minutah obiska preverite naslednje:
* Kako je poskrbljeno za mladičke?
* Kje se leglo nahaja?
Mladički ne smejo biti v kleti, garaži ali kurilnici, temveč v hiši.
* V kakšnem stanju so?
So umazani od iztrebkov, so njihove oči vnete, so videti primerno rejeni ali shujšani?
* Kakšen je njihov značaj ?
Se skrivajo pred ljudmi ali jih radovedno ogledujejo? Se radi pustijo božati?
* Je prostor umazan od iztrebkov?
* Imajo na razpolago vodo in hrano?
Zelo pomembno je tudi, da vidite mamo in po možnosti tudi očeta. Tako boste približno lahko ocenili, kakšni bodo mladički, ko bodo odrasli.
Če ocenite, da je vzreditelj pošten in da so mladički zdravi, naj vam pri izbiri mladička svetuje vzreditelj glede na to, za kaj si mladička želite. Če želite z njim tudi na pasje razstave, to povejte vzreditelju. Če teh ambicij nimate, pa vam bo vzreditelj povedal, kateri psički so po njegovem mnenju primerni za izključno »kariero« domačega ljubljenčka. Ne verjemite vzrediteljem, ki pravijo, da so vsi njihovi mladički enkratni in najlepši predstavniki svoje pasme daleč naokoli. Vsak odgovoren vzreditelj, ki trezno razmišlja, se zaveda, da popolnega psa ni, temveč samo tisti, ki bolj ali manj ustrezajo pasemskemu standardu. Nekateri so pač bolj primerni za razstave in vzrejo, kot drugi.
Najpomembnejše je, da so vsi mladički zdravi. Pravi zločin je, da nekateri vzreditelji zavestno »proizvajajo« bolne in celo invalidne pse. To je hudo mučenje živali!
Za prave vzreditelje lahko izvemo pri pasemskih klubih (Klub za tibetanske pasme Slovenije), kjer vodijo seznam vzrediteljev in dobro vedo, kaj se dogaja na »pasji sceni«. Naj še opozorim, da se med objavami predvidenih legel in oglasi v Kinologu znajdejo tako vestni kot nevestni vzreditelji.
Toda, po vseh teh »učenih« besedah lahko rečem samo eno: najpomembnejše je, da psi ne trpijo zaradi našega pohlepa. Vsak, ki kupi mladička pri »proizvajalcu« in s tem poveča njegov »profit«, pa čeprav z namenom, da odreši nebogljenega mladička iz nevzdržnih razmer, bi naredil veliko več dobrega, če bi si svojega pasjega življenjskega sopotnika poiskal med zavrženimi dušami v zavetišču, saj je kljub svojim dobrim namenom s svojim nakupom proizvajalca samo dodatno spodbudil k njegovemu početju. |
vir_
http://www.kalsang.net/nakup.php |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 2 od 2
|
|
|
|
|
|
|
