|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 17.08. 2010, 15:58 |
| Prispevkov: 509 |
|
|
|
 Objavljeno: 28 Feb 2011 11:38 |
 |
|
VZREJA OD A DO Ž
vir:
http://nuba.sloweb.net/vzreja.htm
Prispevek o vzreji, ki ga objavljamo na naši spletni strani, je namenjen kot pomoč vsem lastnikom švicarjev, ki se odločajo za vzrejo. Namenjen je predvsem tistim, ki se prvič odločajo za paritev svoje psičke oz. bodo prvič parili svojega samca. V začetku je namreč pogosto težko dobiti vse potrebne informacije in marsikdo ne ve, kaj vse je potrebo postoriti pred paritvijo in kako naj bi izgledala osnovna skrb za samico in mladiče. Mislim, da bodo tudi dolgoletni vzreditelji v njem lahko našli kakšno idejo. Opisuje administratrativne postopke (pridobivanje potrebnih dovoljenj pred samo paritvijo), pripravo psice za paritev in kotitev, potek paritve, brejost, porod ter oskrbo mladičev. Ugotavljam, da se novopečeni vzreditelji pogosto ne zavedajo odgovornosti in obveznosti, ki jih s seboj prinese odločitev za leglo (morda prav zaradi pomanjkanja potrebnih informacij). Preden se odločite za vzrejo zato dobro razmislite ali izpolnjujete osnovne pogoje in ali imate dovolj prostega časa, da se boste lahko kvalitetno posvetili psici in mladičem. Kvalitetna vzreja je namreč zelo zahtevna in zahteva od vzreditelja obilico časa in tudi znanja (ki pa si ga do določene mere lahko vsak pridobi, če se le nekoliko pozanima). Pravilno in dobro socializirani mladički se bodo namreč v novem domu hitreje prilagodili in tudi karakterno bodo načeloma bolj stabilni. Nič ne bo narobe, če si bodo tekst prebrali tudi bodoči kupci. Mogoče bodo potem laže ločili prave vzreditelje od "vzrediteljev", vedeli katere papirje bi jim moral dati vzreditelj v predogled in kako bi mogli biti mladiči osnovno oskrbovani.
PRIDOBIVANJE POTREBNIH DOVOLJENJ
Prvi pogoj za vzrejo je poleg zgoraj omenjenih stvari pridobitev vzrejnega dovoljenja. Tega psica oz. pes pridobita na t.i. vzrejnem pregledu, ki je organiziran dvakrat letno, spomladi in jeseni. Na vzrejni pregled se je predhodno potrebno prijaviti. Za vzrejo velikih pasem in molosov (kamor spadajo tudi švicarji) je v Sloveniji pristojna vzrejna komisija Slovenskega kluba za velike pasme in molose. Na spletni strani kluba so redno objavljeni datumi vzrejnih pregledov in druge pomembne informacije.
Za udeležbo na vzrejnem pregledu je predpisana starost psa/psice vsaj 15 mesecev. V kolikor se vam s pridobitvijo dovoljenja ne mudi, je bolje da se pregleda udeležite nekoliko kasneje. Takrat bo pes/psica precej bolj razvit in telesna ocena, ki jo boste pridobili (v kolikor je nimate z razstave) bo zato bolj realna. Dokumenti, ki jih potrebujete za udeležbo na vzrejnem pregledu so:
-rodovnik psa (z vpisanim lastništvom-glej zadnjo stran rodovnika) in obojestranska fotokopija rodovnika,
-knjižica o cepljenju (EU potni list) s potrjenim cepljenjem o steklini,
-izvid rentgenskega slikanja kolkov (priporočeno tudi komolcev in ramen) in
-telesna ocena psa.
evropski potni list (knjižica o cepljenju) in slovenski rodovnik
perfektni RTG izvid za kolke, komolce in ramena (OCD)
primer telesne ocene pridobljene na razstavi
Rodovnik in knjižico o cepljenju praviloma dobite že pri vzreditelju ob nakupu mladiča. Navadno vam bo rodovnik vzreditelj dostavil naknadno, saj ga pogosto ob oddaji mladičev še nima. V kolikor je pes pripeljan iz tujine morate pridobiti export rodovnik (navadno ga zagotovi že vzreditelj, ni pa nujno), psa pa v Sloveniji naknadno vpisati še v slovensko rodovno knjigo pri Kinološki zvezi Slovenije.
Pri nas je zaenkrat za vzrejno dovoljenje potrebno predložiti samo izvid slikanja kolkov, ki se lahko opravi pri katerikoli pooblaščeni organizaciji. Kljub temu vsi vestni vzreditelji svojim psom slikajo kolke, komolce in ramena (HD, ED, SD ali OCD). V tujini je to že ustaljena praksa in tudi pri nas vas bo vsak osveščen lastnik plemenjaka, ki ga boste izbrali za paritev oz. lastnik plemenke, ki išče primernega plemenjaka za paritev, povprašal po teh rezultati. Tudi kupci so večinoma glede teh stvari kar poučeni in želijo da so starši mladiča pregledani na vse tipične bolezni. In če smo iskreni, je največji problem švicarjev s Sloveniji prav OCD (odkrušek v ramenskem sklepu), kolčna in komolčna displazija pa se zelo redko pojavljata. Redki so vzreditelji v Sloveniji, ki v svojih leglih še niso imeli OCD (mislim da jih brez problema lahko preštejem na prste ene roke) in v kolikor želimo stanje pasme izboljšati je zato nujno, da operirani psi ne prihajajo v vzrejo. Zato vam priporočam, da opravite slikanje za vse 3 omenjene sklepe. Za velike pasme je priporočljivo rentgensko slikanje po dopolnjenem 18. mesecu starosti (trenutni pravilnik pa dovoljuje slikanje pri 12. mesecih). Kasnejše slikanje daje bolj realne rezultate, saj je pri 12 mesecih diagnoza zanesljiva le v 70%, medtem ko pri 24 mesecih v 95%.
Priporočen je tudi pregled oči. V tujini se večinoma priznava le pregled opravljen pri ECVO specialistu in je v nekaterih državah (npr. Nemčiji) eden izmed obveznih pregledov pred paritvijo. V Sloveniji zaenkrat nimamo ECVO specialista, zato je ta pregled potrebno opraviti v tujini (nam je najbližje Avstrija, klinike ki opravljajo preglede pa lahko najdete na zgornji povezavi).
Telesno oceno psa lahko pridobite na razstavi ali pa na samem vzrejnem pregledu. Pes mora biti vajen, da mirno stoji, da pusti pregledati zobe (ocenjuje se zobovje in pravilnost ugriza), da se pusti izmeriti in pretipati in da lepo (v kasu) ter brez skakanja odteče nekaj krogov z vodnikom. Da se mu podeli vzrejno dovoljenje, mora pridobiti vsaj »dobro« oceno (najvišja je seveda odlična).
Na vzrejnem pregledu se oceni:
- stopnja tipičnosti glede na standard pasme
- telesna kondicija primerna za vzrejno žival
- celotna zunanjost in mere telesa (psa naučite da se pusti mirno izmeriti z metrom (šiviljski meter, palica, itd.))
Vzrejno dovoljenje pridobi pes/psica, ki ustreza standardu, ima primerno oceno rentgenskega slikanja kolkov (ne slabše od C) in primeren karakter (ni plah, agresiven). S tem postane na voljo za vzrejo. Vzrejno dovoljenje velja 2 leti. Po preteku se ga podaljša po pošti.
slovensko vzrejno dovoljenje za samico-vzrejna knjižica
slovensko vzrejno dovoljenje za samca-vzrejni karton
Pred vzrejnim pregledom je priporočljivo da se včlanite v klub, ki deluje znotraj KZS, saj drugače vse preglede plačate dražje (dvakratno). Predlagam, da se včlanite kar v pasemski klub (SKVPM), saj tako pridobite tudi nekatere dodatne ugodnosti (objava plemenjaka, objava kontaktnih podatkov psarne, objava legla, itd. na spletni strani kluba). Navadno je včlanitev možna tudi na samem vzrejnem pregledu.
IZBIRA PLEMENJAKA IN PARITEV
Po opravljenem vzrejnem pregledu, sledi izbira primernega plemenjaka in načrtovanje paritvene kombinacije. To je izredno težko in odgovorno delo (v kolikor je seveda opravljeno tako kot je treba). Dobro moramo poznati rodovnik svoje psice in glede na »šibke točke« v rodovniku oz. liniji (tako zdravstvene, karakterne in konstitucijske) izbrati primernega samca. Praviloma se smejo pariti psi in psice, ki niso v ožjem sorodu. Parjenje v sorodstveni zvezi (inbreeding) lahko odobri vzrejna komisija na prošnjo vzreditelja, v kateri mora biti navedeno, s kakšnim namenom in kaj pozitivnega od takšne kombinacije pričakuje. Če imate možnost prosite izkušenega vzreditelja, da vam pri tem pomaga. Glavni kriterij za izbiro plemenjaka vsekakor ne bi smela biti samo njegova bližina (kar se vse prevečkrat dogaja).
Pred paritvijo mora biti psica v primerni kondiciji. To pomeni, da ne sme biti niti predebela niti presuha, da mora biti redno razglistena in cepljena ter imeti redno fizično aktivnost (sprehodi, tek, plavanje, itd.). Pred načrtovano paritvijo mora biti seveda tudi povsem zdrava, saj bo le tako lahko donosila mladiče. Psica ima lahko praviloma eno leglo v koledarskem letu, med dvema legloma pa mora biti vsaj 290 dni razmaka (če je imela v leglu več kot 2 mladiča). V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave in pasemsko tipične mladiče.
Pse se lahko pari od starosti 15 mesecev dalje, psice pa od starosti 20 mesecev dalje. Psica naj bo ob paritvi dorasla svoji vlogi!!!, saj drugače lahko pričakujete težave pri porodu in oskrbi mladičev. Osebno se mi zdi psice naše pasme pariti pri 20 mesecih prezgodaj.
Ko opazimo, da psici nabrekne sramnica, iz nje pa se izceja gost in temno rdeč izcedek (lastniki to radi poimenujejo kar menstruacija), si skrbno zabeležimo datum. Laično pravimo, da se psica goni, strokovno pa se to obdobje imenuje predgonitev. Psica samcem v tem obdobju iz dneva v dan bolj diši. Postane bolj muhasta, neubogljiva, igriva in zelo nemirna, zato jo moramo imeti tudi na sprehodih stalno na povodcu in pod nadzorom. Psica v tem obdobju za paritev še ni pripravljena in se samcem ne pusti zaskočiti, se pa z njimi veselo igra, če ji to dovolimo (kar seveda ni priporočljivo). V povprečju traja predgonitev 9 dni (lahko od 3-17 dni). Proti koncu predgonitve psica vse manj odganja samce, ki jo želijo zaskočiti in prehaja v obdobje t.i. gonitve. Ob prisotnosti drugega samca odmika rep na stran, odkriva spolovilo in »se nastavlja« ter dovoli zaskok. Podobne znake lahko izzovemo tudi sami, če se je z obema rokama dotaknemo na predelu ledij (se naslonimo nanjo). To je čas, ko jo odpeljemo na paritev. Praviloma je psica godna za paritev med 9. in 15. dnem po tem, ko smo opazili rdeč izloček, vendar so nekatere psice lahko godne že šesti, druge pa šele dvajseti dan. Če se želimo bolj natančno prepričati, kdaj bodo nastopili pravi dnevi za paritev lahko izmerimo tudi koncentracijo progesterona v krvi. Za to je potreben enostaven odvzem krvi, ki ga opravi veterinar. Psico prvič odpeljemo k veterinarju okrog 7. dneva po tem, ko smo opazili prve kapljice izcedka. Mnogo laže vam bo, če boste pozorno spremljali že prejšnje gonitve in si okvirno zabeležili kdaj psica postane godna za zaskok. Takrat boste (posebej če živite na vasi) pred vrati imeli cel zbor »vaških snubcev«. Tako boste lahko vsaj približno vedeli, kdaj so njeni plodni dnevi.
paritev Klarka in Hele
paritev Nube in Califfa-psa po zaskoku ostaneta združena še pribl. 15 minut
Potek paritve si lahko ogledata na spodnjem filmu. V navadi je, da psico pripeljemo na samčev teritorij (da je samec bolj samozavesten, saj bi bila samica na svojem ozemlju lahko preveč dominantna). Samca in psico, če je le mogoče, spustimo v manjši ograjen prostor. Najprej seveda samico samo, da se malo razgleda in po možnosti na tistem prostoru urinira (kar bo samca še bolj podžgalo), nato šele pripeljemo samca. V začetku samec ovohava psico in liže njeno spolovilo, psica pa ga igrivo izziva. Sledita zaskok in po uspešnem zaskoku združitev, ki traja okrog 15 minut (lahko pa tudi precej dlje, pol ure in več). Mlademu in neizkušenemu samcu je potrebno pri zaskoku pogosto pomagati, da spari samico, torej da vtakne svoj penis v vulvo. Po zaskoku samcu pomagamo, da zleze s psice in se obrne (ko sta združena se stikata z zadnjim delom telesa, glavi pa sta obrnjeni proč) in nato samca in psico primemo. Če sta mirna pa ju lahko tudi pustimo.
Vzreditelj mora prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih dneh po opravljeni paritvi na predpisanem obrazcu (prijava paritve) Kinološki zvezi Slovenije oz. vzrejni komisiji. Na obrazec se mora podpisati tudi lastnik samca, zato ga izpolnimo že takoj po uspešni paritvi.
BREJOST IN KOTITEV, PRIPRAVA KOTILNICE
Če je bila paritev uspešna, lahko čez približno 60-63 dni (54-72 dni) pričakujemo mladiče. Ker v začetnem obdobju praktično ni mogoče ugotoviti ali je psica breja ali ne, okrog 25.-30. dneva brejost potrdimo z ultrazvokom. Pri tem lahko okvirno tudi preštejemo mladiče.
V času brejosti psici posvetimo več pozornosti kot običajno, hkrati pa pripravimo tudi vse potrebno za kotitev. Psico vsakodnevno sprehajamo. Izogibamo se ekstremnim naporom (sprehodi v vročini, višji vzponi, preskakovanje različnih ovir, itd.). Proti koncu brejosti naj bodo sprehodi krajši, ne smemo pa jih opustiti. Dobra telesna kondicija psice namreč olajša potek poroda, gibanje pa tudi spodbuja peristaltiko in preprečuje zaprtje, ki se lahko pojavi v zadnjih dneh brejosti. Pred kotitvijo psica mora biti v zelo dobri kondiciji (na kar mislimo še preden se odločimo za paritev)! V prvi polovici brejosti psico hranimo kot običajno, nato pa količino hrane postopno povečujemo (in razdelimo tudi v več obrokov-3 do 4 dnevno). Najbolj količino povečamo v zadnji tretjini brejosti, ko pričnejo zarodki hitreje rasti, potrebe psice pa se močno povečajo. Pazimo, da se psica ne poredi preveč, ker lahko to negativno vpliva na potek poroda. Hrana mora biti kakovostna in vsebovati vse potrebne snovi. Lahko jo pripravimo sami ali kupimo že pripravljeno briketirano hrano.
Pripravimo prostor, kjer bo psica kotila. Najbolje je, da si izberemo dovolj veliko sobo ali drug prostor, kjer bo imela psica v času kotitve in prvih nekaj tednov mir. V sobo namestimo vse potrebno za kotitev, med drugim tudi »kotilnico«. Kako naj bi »kotilnica« izgledala prikazuje spodnja slika. Pomembno je, da ob straneh namestimo t.i. prašičje letvice, ki preprečujejo, da bi psica mladiče poležala. Navadno so švicarke zelo skrbne mame in zelo pazijo na mladičke, določene samice pa so po porodu tudi vznemirjene in zato obstaja nevarnost da bi mladiča poležale. Višino letvice določimo tako, da psici ukažemo naj leže in izmerimo razmak med tlemi in hrbtenico. V kolikor bomo v kotilnico dali tudi mehko podlogo, moramo to pri izmeri upoštevati (in letvico namenstiti toliko više). Na dno kotilnice namestimo mehkejšo podlago (odeje, mehko peno oblečeno v polivinil, rjuhe, itd.), ki jo po kotitvi lahko enostavno očistimo ali zavržemo. Kotilnica mora biti primerno velika. Izmera naše kotilnice je 1,5m×2m. Na dno položim 3 cm debelo peno oblečeno v polivinil, čez pa nato rjuhe, ki jih večkrat dnevno menjam in perem. Pomembno je, da psica v času kotitve in dojenja leži na mehkem, saj v prvih dneh praktično ne vstaja od mladičev (razen za nekaj minut, ko mora na potrebo). Psico začnemo navajati na kotilnico že vsaj 14 dni pred porodom.
kotilnica pripravljena za kotitev
soba s kotilnico in ostalo opremo za novorojene mladičke in psico
Pred pričakovano kotitvijo si pripravimo nekaj brisač (tudi papirnatih), svežih rjuh, tehtnico, grelno lučko (IR žarnica), grelno blazino ali termofor, škarje (sterilne), sterilno nit (v primeru, da bomo morali sami prerezati popkovino), razkužilo za popkovino (jod-Betadine), termometer, rokavice, razkužilo za roke, mlečni nadomestek, barvne trakove za označitev mladičev, telefonsko številko veterinarja, itd.
Kotitev pri psici največkrat poteka brez težav, a kljub temu se je potrebno nanjo temeljito pripraviti in pravočasno poiskati čim več informacij. Bodite pozorni na znake začetka poroda (padec telesne temperature, itd.), ki nato kar izzvenijo. Posebej, če je psica ob tem tudi nervozna. V Sloveniji je kar nekaj linij, ki imajo na porodih velike težave-praktičo nimajo popadkov ali so ti preslabotni za začetek kotitve. Če v tem primeru ne ukrepate dovolj hitro (carski rez) lahko izgubite celo leglo! Zavedajte se, da se določene težave na porodu, npr. pomanjkanje popadkov, genetsko prenašajo naprej, zato se pred paritvijo pozanimajte kako je kotila mama vaše psičke in njene druge potomke (če so imele legla). Na dan kotitve vam bo to morda prihranilo precej sivih las.
Dokaj zanesljiv znak, ki napoveduje porod je padec telesne temperature. Normalna telesna temperatura psice je med 38 in 39°C. Dan do dva pred porodom pade na 37°C. Poriporočam, da psici zadnjih 10 dni brejosti zato 2-3× dnevno merite telesno temperatuto, ki si jo skrbno zapisujte. Psica pred kotitvijo postane bolj nemirna, pohitreno diha (sope), odklanja hrano in koplje po kotišču. Iz vulve se izceja prozoren sluzast izcedek. Tik pred kotitvijo se psica običajno umiri, popadki pa so vidni kot krčenje trebušnih mišic (ampak pri prvi kotitvi to lahko povsem spregledamo, saj je potrebno za prepoznavanje nekaj izkušenj). Iz nožnice najprej pride mehur napolnjen s tekočino (njegova naloga je širjenje porodnega kanala). Kmalu za tem pa se rodi prvi mladiček (večinoma ovit v posteljico). Psica takoj pregrizne posteljico in popkovino ter ju poje, psička pa preliže in očisti ter ga tako spodbudi k dihanju. V kolikor je psica po kotitvi mladiča zmedena in ne odreagira pravilno, ji moramo pomagati. Pretrgamo posteljico in osvobodimo gobček mladička, iz katerega odstranimo tudi sluz in tekočino (mladička obrnemo z glavo navzdol). Z mehko brisačo mladička nežno masiramo, da zadiha. Popkovino podvežemo 2-3 cm stran od trebuha in z ostrimi, sterilnimi škarjami prerežemo, konec popkovine pa razkužimo z jodom (Betadinom). Psici med porodom večkrat damo piti (v kotilnico, saj verjetno ven ne bo hotela) in nasploh skrbimo da se dobro počuti. Če porod traja dlje časa, jo vsaj vsake 3 ure za nekaj minut sprehodimo. Če želi, ji lahko damo tudi jesti (sploh med dolgim porodom, saj bo potrebovala dodatne moči).
Še enkrat naj opozorim na nevarnost, ki se lahko pojavi pri pasmi veliki švicarski planšarski pes. To je pomanjkanje ali celo odsotnost popadkov. Žal (tudi v Sloveniji) obstajajo določene linije, kjer psice ne kotijo več po naravni poti, ampak praktično le še s carskimi rezi. V Nemčiji npr. se taki problemi pojavljajo kar pri 1/3 vseh kotitev, zato se zavedajte da to ni majhen problem in si pravočasno priskrbite pomoč v kolikor bo to potrebno. Poznam več vzrediteljev, ki so zaradi prepoznega ukrepanja izgubili tudi cela legla ali pa številne mladiče. Če menite, da sami ne boste kos nalogi prosite veterinarja ali izkušenega vzreditelja, da je prisoten na porodu in vam pomaga.
Kdaj poklicati veterinarja:
-popadki so neizraziti, kljub vsem znakom poroda
-opazimo zeleno črn izcedek iz nožnice skotil pa se ni še noben mladič, niti ni znakov, da se kmalu bo-ni popadkov, itd. (pomeni da so se posteljice že začele ločevati; žal sami ne moremo določiti ali samo ena (kar ne predstavlja nevarnosti za ostale mladičke) ali pa več; naj omenim še, da je po skotitvi prvega mladiča izcedek take barve normalen)
-psica je skotila nekaj mladičev in so popadki prenehali za več kot 4 ure, čeprav sumimo, da se vsi mladiči še niso porodili
-če popadki trajajo več kot 45 minut, mladič pa se ne porodi
Po porodu vsakega mladiča stehtamo in označimo z barvnim trakom. Le tako bomo namreč v začetku mladiče lahko ločili in spremljali njihov razvoj. Nato ga seveda hitro vrnemo k psici in položimo na seske. Vsak mladič mora čim prej po kotitvi zaužiti kolostrum. V kolikor imajo mladiči slednike na zadnjih nogah (prvi prst, ob strani), ste dolžni poskrbeti za njihovo odstranitev v 3 dneh po porodu (veterinar).
mladiči prvi dan: medtem ko psico odpeljemo na potrebo jih zložimo pod grelno lučko
mladički so siti, mirno spijo pri svoji mamici in se grejejo (starost 1 dan)
Vzreditelj mora skupaj s tetovirnim referentom izpolniti prijavo legla na predpisanem obrazcu (ga zagotovi referent) v 4 izvodih, ki jih tetovirni referent najkasneje v 30 dneh (zaželjeno pa je v 14 dneh) dostavi na KZS (2 izvoda), vzrejni komisiji (po tetoviranju mladičev 1 izvod), enega pa obdrži vzreditelj. Do tega trenutka mora vzreditelj izbrati tudi imena za mladiče. Ime mladiča, skupaj z nazivom psarne (ki ni obvezno), lahko obsega največ 30 črk abecede, vključno s presledki. Imena mladičev v istem leglu morajo imeti isto začetnico. V primeru če legla ni, mora vzreditelj o tem ovestiti vzrejno komisijo.
OSKRBA MLADIČEV
Predstavlja najbolj zapleten in naporen, a tudi najlepši del vzreje. Prva 2 tedna mladiči večinoma samo jejo in spijo, naša naloga pa je da poskrbimo za njihove osnovne potrebe. Če so zdravi in imajo dovolj mleka so mirni, na dotik topli, nagonsko lezejo k psici in ne cvilijo. Mladiče vsak dan tehtamo (posebej pomembno pri velikih leglih) in spremljamo, če dovolj in približno enako (vsi v leglu) pridobivajo na teži. Manjše in slabotnejše mladičke premikamo na boljše seske in pazimo, da jih večji sorojenci ne izrinejo. Pri velikem leglu (ko samica nima dovolj seskov za vse) smo pozorni, da se vsi najejo. Če je potrebno (kadar samica nima dovolj mleka ali pa je leglo izredno veliko) mladiče dohranjujemo po dudi. Za to izberemo kvaliteten mlečni nadomestek za pse (zelo pomembna je količina maščobe v nadomestku-posebej za komaj rojene mladiče, cenejši izdelki je navadno vsebujejo manj. Kvalitetno je npr. mleko od Royal Canina).
Samica ima prve dni po porodu navadno rahlo povišano telesno temperaturo. Normalno temperatura v nekaj dneh sama pade na normalno (do 39°), včasih pa lahko pride tudi do zapletov iz različnih vzrokov (zaostale posteljice, zaostal mladič, vnetje maternice, itd.). Zato je zelo pomembno, da tudi po porodu psici še nekaj časa dnevno merimo temperaturo. Tako bomo lahko pravočasno odreagirali, če bo šlo kaj narobe. Psica mora biti živahna in normalno ješča, kljub temu da je lahko po kotitvi močno utrujena. Po porodu se psica še 1-2 tedna čisti, kar opazimo kot slaboten, temno rdeč izcedek iz vulve. Pazimo, da samica in mladiči ležijo na čistem in suhem in da jim je toplo (redno menjavamo rjuhe). Samica mora imeti ves čas na razpolago dovolj vode pa tudi hranimo jo bolj obilno. Število obrokov povečamo na 3-5. Sama navadno v začetku vsaj 1 teden spim ob kotilnici, da pomagam če je treba, predvsem da nekoliko olajšam delo psici. V tem času psica sicer še vse postori sama in tudi sama čisti za mladiči. Le-te umiva in jih masira, pri tem pa pospravi tudi njihove izločke.
samica umiva mladiča
zadovoljna mama z mladički (starost mladičev 4 dni)
Okrog 10.-14. dneva mladiči odprejo oči. Postajajo vse bolj dovzetni za vse kar se dogaja naokrog. Okrog tretjega tedna starosti se jim odprejo tudi sluhovodi. Vse bolj živahni in mobilni so in kotilnica kmalu postane premajhna. V tem času jim sama njihov bivalni prostor povečam na celo sobo. Če je leglo poletno in so temperature ugodne so seveda preko dneva že lahko deloma zunaj. V notranjih prostorih po tleh damo material, ki ne drsi (najbolje je kupiti nedrseče talne obloge; ploščice, karton ali časopisni papir niso preveč primerni) in preprečimo vsako skakanje mladičev z višin (preko stopnic, s kotilnice-če imamo rob, itd.). Prvih nekaj tednov (ko so mladiči seveda še pri vzreditelju) je najbolj pomembnih za razvoj okostja, zato se napake pri nastanitvi in oskrbi mladičev v tem obdobju lahko hudo maščujejo.
mladiči prvič zunaj-samica jih skrbno čuva
kotilnica je postala premajhna-čas, ko pripravimo celo sobo...
...in pospešeno začnemo s socializacijo mladičev
Med 2. in 3. tednom moramo mladiče in samico prvič razglistiti. To je zelo pomembno, saj se večina mladičev zaradi posebnega razvojnega kroga parazita okuži že od matere (tudi če je ta redno razglistena-ličinke namreč mirujejo v mišičnem tkivu in se med brejostjo pod vplivom hormonov aktivirajo ter preko krvi prenesejo v mladiče, kasneje pa tudi preko mleka). Za mladiče je najbolje kupiti posebno pasto (dobi se pri veterinarjih), ki se dozira glede na kilažo. Obstajajo različne vrste in nekatere je potrebno za učinek dajati več dni zapored (glej navodila!). Kasneje mladiče razglistimo še dvakrat v 14 dnevnih razmakih (ob oddaji naj bi bili vsaj trikrat razglisteni).
Okrog 3. tedna (pri velikih leglih pa lahko že nekoliko prej) začnemo tudi z dohranjevanjem mladičev. Najbolj primerno za prvi obrok se je pri nas izkazalo sveže zmleto, čisto, goveje meso. Naredim manjše kepice, ki jih mladičkom "porinem" v usta. Navadno ob okusu mesa kar ponorijo in z veseljem pojedo. Sama sem bolj pristaš naravne hrane, zato naši mladiči navadno do 5. tedna starosti ne dobivajo komercialno pripravljene hrane (briketov), mogoče sem in tja kakšno konzervo z visoko vrednostjo mesa. Kasneje pa jih navadimo tudi na briketirano hrano, saj je tako lažje za nove lastnike. V kolikor se odločite za dohranjevanje z briketi, jih je potrebno v začetku prej namočiti (da se zmehčajo). Za hranjenje sem v tujini kupila posebno posodo v ta namen (okrogla, z dvignjenim osrednjim delom, da mladiči ne stopajo v hrano), svoj obrok dobijo 5×dnevno. V tem času (po 3. tednu) lahko psica začne mladičem bljuvati hrano (nagonsko-kljub temu, da ti niso lačni, podobno kot dela volkulja v naravi) zato jo, če želimo to preprečiti, kake pol ure po njenem obroku ne spuščamo k mladičem.
posebna posoda za hranjenje mladičev
ob izraščanju zob so mesnate kosti odlične za masažo dlesni
Ko mladiči začno poleg samičinega mleka uživati tudi drugo hrano, moramo sami začeti skrbeti za čiščenje prostora. Če so zunaj (poletni meseci, preko dneva) je to nekoliko laže, saj imajo na voljo navadno večji prostor in tudi čiščenje je enostavnejše. V zimskem času pa v sobo (in že prej v kotilnico) namestimo na več mest posebne posteljne podloge (za inkontinentne ljudi, kupijo se v lekarni), ki dobro vpijajo urin in mladiči se (če smo dosledni) hitro navadijo lulati nanje. Če mladičem ne zagotovimo čistega prostora, se bodo kasneje teže navadili na sobno čistočo. Od tega trenutka dalje nas čaka ogromno dela s čiščenjem, če želimo da imajo mladički svoj prostor urejen kot je treba. Kdor še ni vzredil legla si težko predstavlja, kakšno packarijo so sposobni mali kobacajčki narediti.
mladički so zelo čisti; če jim omogočimo pazijo na čistočo bivalnega prostora
ležišče "drybed", ki na površini zaradi posebne sestave ves čas ostaja suho in hišica z žogicami v ozadju
Mladičem v sobo postavimo ležišče. Sama najraje uporabim t.i. dry bed, ki ga razgrnem čez nižjo blazino. Da mladičem ne bo dolgčas in da bodo seveda lahko razvijali svoje fizične sposobnosti nastavimo čim več različnih igrač, tunelčke, gugalnico (na kateri vadijo ravnotežje), itd.
V tem obdobju (do oddaje) moramo poskrbeti da mladiči spoznajo čim več različnih ljudi, kričeče dojenčke, živahne otroke, starostnike, vse zvoke, ki jih bodo dnevno srečavali (sesalec, televizijo, hrup avtomobilov, lajež drugih psov, kosilnico, itd.), druge pse različnih velikosti in pasem, druge živali, različne podlage za hojo, nenavadne predmete, itd. Nadenemo jim ovratnico in jih občasno pripnemo na povodec. Navadimo jih na vožnjo z avtom in jih odpeljemo na čim več različnih krajev. S tem se mladiči navadijo na hitro prilagajanje novim okoljem in ob odhodu v nov dom ne bodo imeli problemov. Pred odhodom jih še čipiramo, cepimo in tetoviramo. S seboj v nov dom jim obvezno damo tudi dekico z vonjem po mami in ostalih mladičkih. Pa seveda nekaj hrane katere so vajeni in po možnosti kako igračko. Prav je, da po oddaji mladičev z novimi lastniki ostajamo v kontaktu in smo jim na voljo za vsa vprašanja in pomoč, ki jo potrebujejo.
Upam, da vam bo prispevek v pomoč pri načrtovanju legla. Če imate kakšno pripombo ali idejo, mi jo prosim pošljite na moj e-mail. Želim vam veliko veselja z vzrejo in mladički ter čudovite nove lastnike za vaše male štirinožnike! Srečno.
Neca Jerkovič, dr.vet.med., psarna Karantanska |
|
