Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Anja · Objavljeno: 25 Feb 2011 19:22

Poziv vladi

I. V Sloveniji obstaja skupina brezpravnih živih bitij, ki jih mnogi Slovenci oz. državljani Slovenije in drugi brezobzirno zlorabljajo, mučijo, koljejo ali kako drugače ubijajo. Gre za živali. Tako te popolnoma nedolžne živali doživljajo v gozdovih, na poljih, na farmah, v klavnicah, v poskusnih laboratorijih, pri transportu in drugje, in to zaradi človekovega neizmernega egoizma, kruto usodo.

Izjemno kruto usodo doživljajo, kot že navedeno, tudi živali na masovnih živinorejskih farmah in v klavnicah ter v gozdu in vodi.

Mnoge klavne živali životarijo v velikih halah, kjer sploh ne vidijo travnika, sonce pa zagledajo prvič na poti v klavnico. Mnoge redijo jih v velikih skupinah, na ozkih pregradah, v preozkih kletkah ali na drug krut način. Živijo v peklenskih in suženjskih razmerah, njihovo trpljenje je neizmerno.

Da živali pridejo na kraj svoje krute smrti, jih vozijo ure in ure daleč. Mnoge se med vožnjo poškodujejo, mnoge med vožnjo umrejo, vozijo se v peklenskih razmerah, grozljivo trpijo.

Klavci mnogokrat brutalno razkosajo živali, ki so še pri zavesti. Živali tulijo na kavlju, cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki so na vrsti za njimi, pogosto vse to vidijo in vedo, da se bo njim zgodilo bolj ali manj enako. Prašiče omamljajo z električnimi kleščami, pri čemer bolečina prebode glavo in telo živali kot strela. Mnogokrat omamljanje ne traja dolgo in prašiči pri živem telesu doživljajo, kako se njihova pljuča polnijo z vrelo vodo.
Lovski teror se nadaljuje. Divje živali mnogokrat privabljajo s hrano in jih nato strahopetno in udobno postrelijo iz visokih prež. Mnoge živali so samo obstreljene in zato ure in ure peklensko trpijo, preden umrejo. Nič bistveno bolje se ne godi ribam. Tudi one pri ribolovu umirajo v peklenskih bolečinah.

V znanosti ni sporno, da uživanje mesa povzroča bolezni oz. je rizični faktor za številna obolenja, kot so: sladkorna bolezen, rak, arterioskleroza, srčni infarkt in drugo. Meso ima negativni učinek tudi na duševnost in je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno kritje potreb po hranilnih snoveh, kar velja za vse starostne skupine. Pri nekaterih obolenjih, npr. visokem krvnem tlaku, revmi, pri motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh.

Nesporno je tudi, da masovna živinoreja povzroča globalno trpljenje, saj morajo revne države kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, mnogokrat prodati kot krmilo. 60% krmil za masovno živinorejo (žito, soja, zemeljski oreščki …) industrijsko razvite države uvažajo iz držav v ravzoju. Več desettisoč otrok umre dnevno zaradi lakote.

Uživanje mesa povzroča tudi izjemno veliko okoljsko škodo. Gnoj in gnojevka uničujeta prst in podtalnico ter prispevata k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana - 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Erozija tal se nadaljuje, 50% porabe vse pitne vode gre v breme masovne živinoreje.

II. Začelo se je 21. stoletje. To stoletje naj bi bilo bolj prijazno tudi do živali in narave. Glede na ugotovitve znanstvenikov, da meso ni nenadomestljvo in da ga je mogoče v celoti nadomestiti s prehrano rastlinskega izvora in mlečnimi izdelki, je trpljenje in ubijanje živali za prehrano postalo popolnoma nepotrebno.

III. Po ustavi Republike Slovenije (5. člen) država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

V skladu z ustavo (113. in 104. člen) predsednik vlade in ministri izrečejo po izvolitvi oz. po imenovanju pred državnim zborom prisego, ki se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.

Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče pa ne sme ogrožati zdravja drugih.

Po 72. členu ustave ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, država skrbi za zdravo življenjsko okolje. Iz določb 72. člena ustave smiselno tudi izhaja, da mučenje živali ni dovoljeno, po 4. členu Zakona o zaščiti živali pa se vsaka nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali smatra kot mučenje živali.

Po 74. členu ustave se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

IV. Vedno bolj je videti, da so masovna živinoreja, lov in ribolov zaradi svojih negativnih posledic družbeno zelo sporne dejavnosti in verjetno niso več javno koristne, saj je, kot že navedeno:
- meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni
- masovna živinoreja povzročitelj globalnega trpljenja in velike okoljske škode
- oboje skupaj povzročitelj nepredstavljivega trpljenja, ki ga v Sloveniji doživljajo letno na milijone živali (v letih 2000 do 2003 je bilo v Sloveniji zaklanih kar okoli 44 milijonov živali), v svetu pa na desetine milijard letno zaklanih živali zaradi prehrane.

Glede na navedeno in glede na zgoraj citirane pravne podlage, tudi na tisto, ki določa, da ima vsakdo pravico do najvišje stopnje zdravja in da nihče ne sme ogrožati drugih, kar velja tudi za državo, kot

VARUH PRAVIC ŽIVALI, torej kot zastopnik živali,

predlagam Vladi Republike Slovenije, da v skladu s svojimi pristojnostmi in to zaradi:

- spoštovanja živali kot živih bitij in preprečitve njihovega popolnoma nepotrebnega in nesmiselnega trpljenja in ubijanja
- spoštovanja ljudi in neogrožanja njihovega življenja, kajti meso je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni ter
- spoštovanja narave in preprečitve okoljske škode in globalnega trpljenja

poskrbi, da se na njenih prireditvah oz. srečanjih, uradnih in neuradnih, kjer se gostom poslužuje tudi hrana,

PRENEHA Z NUDENJEM HRANE ŽIVALSKEGA IZVORA, VKLJUČNO Z RIBAMI.

V. Menim, da ni v skladu z že navedenimi pravnimi podlagami, da se gostom vlade, ne glede na to ali so domači ali tuji, v imenu države, torej vseh davkoplačevalcev, nudi hrana, ki ogroža zdravje teh ljudi. Kot že navedeno, nihče ne sme ogrožati drugih, torej tudi država oz. v njenem imenu vlada ne, zato naj ne bi nudila svojim gostom nečesa, kar jih ogroža. Ne glede na omenjeni zdravstveni vidik pa je potrebno pri tem omeniti tudi dostojanstvo gostov, saj se postavi vprašanje, ali država spoštuje svoje goste, če jim nudi nekaj, kar jih ogroža? Ker vlada ne sme nikogar ogrožati, kar izhaja tudi načel pravne države, ne sme ogrožati niti živali, kar dela, če nudi ljudem mesno prehrano.

VI. Menim tudi, da bi bilo v dobrobit Slovenije in za njeno blaginjo, predsednik vlade in mnistri pa prisežejo, kot že navedeno, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije, da se na prireditvah vlade preneha z nudenjem hrane živalskega izvora. Ni tudi za pozabiti, kar po mojem izhaja ustave, da so del Slovenije tudi živali in da mora vlada zato delovati tudi za njihovo blaginjo in dobrobit. Blaginja in dobrobit živali pa izključujeta njihovo trpljenje in nenaravno smrt. Blaginja in dobrobit živali vljučujeta pravico živali do življenja primerno njihovi vrsti.

VII. Ta poziv je potrebno smatrati tudi kot peticijo v smislu 45. člena ustave. Prosim, da me v roku, ki izhaja iz smisla vsebine 45. člena ustave, obvestite o tem, kaj ste naredili s tem pozivom.

VIII. Prilagam tudi pooblastilo za zastopanje Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, v imenu katerega delujem kot Varuh pravic živali in v imenu katerega je pripravljen tudi ta poziv oz. pobuda.
Varuh pravic živali:

Odvetnik Vladko Began

Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava
Postani član
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Donacije
Če želite prispevati sredstva za delovanje društva
Donirajte nam del dohodnine
s tem ne izgubite ničesar, saj sicer ostane ta denar državi.
Zadnja tiskovna sporočila in novice
Dioksinska afera (14-01-11)
Izšla nova revija (14-12-10)
Jumbo plakat (01-12-10)
Brezplačno pravno svetovanje o zaščiti živali
Zmote o vegetarijanstvu
Raziskave o škodljivosti mesa
Globalno segrevanje in živinoreja
Video posnetki trpljenja živali
Rjavi medved v Sloveniji
Plakati o pravicah živali in vegetarijanstv

_________________

Anja · Objavljeno: 25 Feb 2011 19:23

zgovori ob uživanju mesa (in zakaj ne držijo)

Izberite svoj izgovor:

1. Brez mesa človek ne dobi dovolj beljakovin in esencialnih aminokislin (oz. težje zadosti zahtevnim količinam)
2. Človek potrebuje tako rastlinske kot živalske beljakovine
3. Če človek ne uživa mesa, mu lahko primanjkuje železa
4. Če človek ne uživa mesa, mu primanjkuje cinka
5. Če človek ne uživa mesa, mu primanjkuje selena
6. Če človek ne uživa mesa, mu primanjkuje vitamina B12
7. Vegetarijanska prehrana je bolj tvegana kot prehrana, ki vključuje meso.
8. Kdor ne jé mesa, mora o prehrani veliko vedeti
9. Če prehrana vsebuje meso, telo lažje dobi vse potrebne hranilne snovi
10. Če jem malo mesa, ni nič narobe (meso ni škodljivo, škodljive so le velike količine mesa)
11. Otroci morajo za pravilen razvoj jesti meso
12. Ljudje, ki opravljajo fizično delo, morajo jesti meso za moč
13. Človek je vsejed, zato je meso nepogrešljiv del jedilnika

Splošno o izgovorih

Vsakomur od nas je danes jasno, od kod pride meso. Jasno je, da morajo za meso umreti živali. Jasno je tudi, da živali, vzrejene za meso, med rejo, pred smrtjo in ob smrti pretrpijo take in drugačne muke. O mučenju živali kot nujnem sestavnem delu mesa torej ne gre dvomiti. Po drugi strani pa naša družba strogo obsoja mučenje živali. Spomnimo se reakcij ljudi, ko je v javnost odjeknila novica o srednješolcih, ki so mučili mačke, ali o nekom, ki je kruto ubil psa. Prav tako je danes jasno, v kakšni meri pridelava mesa in z njo povezana živinoreja onesnažujeta in uničujeta okolje [1]. Na eni strani se večina ljudi zaveda problema onesnaževanja okolja, nekateri celo obsojajo ZDA, ker niso podpisale kjotskega sporazuma. Vendar pa po drugi strani posamezniki, ki uživajo meso, povzročijo skupaj podobno količino okoljske škode (18% celotne emisije CO2), kot bi jo izvajanje kjotskega sporazuma zmanjšalo.

Na eni strani torej obsojamo mučenje živali, po drugi pa jih - naravnost na industrijskem nivoju - mučimo. Po eni strani obsojamo uničevanje in onesnaževanje okolja, po drugi pa je meso en izmed največjih svetovnih virov onesnaževanja. Kako se torej večina ljudi sooča s to dihotomijo? Odgovor je preprost: z izgovori.
Najprej nekaj splošnega o izgovorih. Kaj je to izgovor? Izgovor je razlog oziroma trditev, ki nam v primeru določenih etično nesprejemljivih dejanj podeli etično imuniteto. Neko dejanje, ki bi bilo sicer etično nesprejemljivo, izgovor naredi etično sprejemljivo. Tako kot bi na primer nekdo, ki bi okradel kakšno podjetje, trdil, da je podjetje prišlo do tega denarja z goljufanjem in izkoriščanjem majhnih ljudi in mu zato ta denar (kot malemu človeku) pripada. Ali pa recimo, da je v trgovini ukradel DVD zato, ker jih ima trgovina tako veliko, da se jim eden manj sploh ne pozna.
V nekaterih primerih so razlogi upravičeni, na primer pri silobranu, kjer je ogroženost lastnega življenja lahko opravičilo za etično sicer nesprejemljiva dejanja. Zato dogodki, na katere nimamo vpliva oziroma pri katerih nimamo možnosti svobodne izbire, niso podvrženi etičnim presojam. Etična oziroma neetična so lahko samo dejanja, pri katerih imamo izbiro, pa se zavestno odločimo za manj etično dejanje.

Kako torej ločiti legitimne razloge (kot je silobran) od izgovorov? Izgovori temeljijo na neresničnih dejstvih in/ali nepravilnih logičnih sklepih. Prav tako je za izgovore značilno, da temeljijo na sklepih, katerih uporaba bi vodila v nadaljnja etično nesprejemljiva dejanja.

Danes se na zahodu meso uživa le še zaradi užitka, tradicije ali navade. Jesti meso je stvar odločitve in ne stvar nuje, zato ta dejanja vsekakor podležejo etični presoji. Ker pa bi bilo za večino ljudi mučenje in ubijanje živali ter uničevanje narave zaradi užitka in tradicije etično težko sprejemljivo, skušajo zato najti dodatne razloge, ki bi naredili takšno početje sprejemljivejše, bolj življenjsko nujno. Praktično vsi ti razlogi pa temeljijo na napačnih podatkih in logiki, kar jih posledično kvalificira kot izgovore, ne pa legitimne razloge.

Izgovore lahko razdelimo v več skupin. V prvi skupini so tisti, ki skušajo uživanje mesa prikazati kot življenjsko nujno. Ti izgovori delujejo v smeri dokazovanja, da brez mesa ne gre, da so v mesu neke nujne sestavine, ki jih ne moremo dobiti nikjer drugje. Ti izgovori naj bi pokazali, da naj bi šlo pri uživanju mesa za neke vrste reševanje lastnega življenja, zdravja, da smo torej prisiljeni jesti meso, saj bi sicer zboleli. Taki izgovori naredijo mučenje živali za nujno zlo, saj skušajo dokazati, da pri tem nimamo možnosti svobodne odločitve, saj meso preprosto moramo jesti. Na ta način se poskuša uživanje mesa postaviti v isto skupino dogodkov kot silobran, torej med dogodke, ki jih ni moč etično presojati.

Teza, da so v mesu neke snovi, ki jih drugje kot v mesu ne moremo dobiti, je že davno znanstveno ovržena, saj v mesu ni nič takega, kar se ne bi moglo enostavno dobiti iz drugih virov. Zato je tudi stališče največjih svetovnih dietetičnih organizacij [2] [3] [4] [5], da je izključitev mesa iz jedilnika ne samo mogoča, pač pa celo zdrava. Težko je dvomiti v tako kredibilne institucije, v tisoče strokovnjakov za prehrano, ki vsi po vrsti trdijo, da mesa ni treba jesti ne odraslim, ne otrokom, dojenčkom, doječim materam, nosečnicam, fizičnim delavcem ali športnikom. Vseeno pa se najdejo ljudje - ne samo laiki, pač pa tudi ljudje iz stroke - ki tem organizacijam nasprotujejo. Poglejmo si podrobneje glavne izgovore iz te skupine ter razloge, zakaj ne veljajo:

1. Brez mesa človek ne dobi dovolj beljakovin in esencialnih aminokislin (oz. težje zadosti zahtevnim količinam)

Čeprav je ta izgovor izmed vseh dokazano najbolj napačen, pa je hkrati tudi najpogostejši. Zato se mu malo bolj posvetimo. Z vnosom beljakovin v telo moramo zadostiti dvema potrebama. Prva je potreba po celotni količini beljakovin, druga pa po vseh esencialnih aminokislinah.
Koliko beljakovin mora torej človek vnesti s hrano v telo? FAO (Food and Agriculture Organization) v okviru WHO priporoča 0,75 g na kg telesne teže. Torej ob upoštevanju povprečnih telesnih tež in energetskih potreb človeka mora naša prehrana vsebovati med 7,5% in 9% kalorij v obliki beljakovin. Za vsak slučaj pa to vrednost zaokrožimo še malo navzgor, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da človek zadosti vsem potrebam po beljakovinah, če uživa hrano, ki ima najmanj 10% energijske vrednosti v obliki beljakovin.

Živilo beljakovine
Mleta govedina 31,4%
Špinača 51,7%
Rukola 41,3%
Soja 38,5%
Solata, zelena 36,3%
Stročji fižol 31,1%
Rdeči fižol 30,9%
Bučna semena 18,6%
Pšenica (durum) 16,1%
Špageti (polnozrnati) 16,8%
Mandeljni 14,7%
Koruza 12,3%
Mleko 26,4%
Materino mleko 5,9%
Tabela 1 (vir podatkov: USDA nutrient database)

Tabela 1 prikazuje vsebnost beljakovin v odstotkih energijske vrednosti v nekaterih naključnih živilih. Takoj opazimo, da je praktično v vseh živilih več kot dovolj beljakovin, saj vse po vrsti presegajo vrednost 10%. Tudi v solati. Razlika je le, da ima solata malo kalorij na enoto teže, zato bi morali solate pojesti zelo veliko, da bi zadostili potrebam po kalorijah. Če pa bi je pojedli dovolj, bi dobili približno 4x več beljakovin, kot jih potrebujemo. Tudi soja ni nič posebnega, gre za povsem navadno stročnico, podobno fižolu. Nobene posebne potrebe ni, da bi meso nadomeščali s sojo, saj je beljakovin v vsej rastlinski hrani več kot dovolj. Potrebno je pojesti le dovolj kalorij. Stročnice v povprečju vsebujejo okrog 30% beljakovin, zelenjava med 30% in 50%, žitarice okrog 15%, prav tako semena in jedrca. Vsi ti viri pa močno presegajo zahtevanih 10%. Beljakovin bi tako imeli več kot dovolj tudi, če bi jedli le pokovko. Trditev, da človeku primanjkuje beljakovin, če ne jé mesa, je že pri bežnem pogledu na gornjo tabelo očitno popolnoma napačna.