|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 17.08. 2010, 15:58 |
| Prispevkov: 509 |
|
|
|
 Objavljeno: 31 Dec 2010 11:02 |
 |
|
Samojed
Od preteklosti do danes
S tako vrsto psa, ki jo danes poznamo kot pasmo samojed, se je ponašalo pleme Nenov (/Nencev), ki spadajo k sibirskemu nomadskemu ljudstvu Samojedov. Uporabljali so jih za ćuvanje čred severnih jelenov, ki so vlekli sani, psi so jih branili pred volkovi, lovili medvede, pazili pa so tudi otroke in jih greli v mrzlih nočeh. Pse so vpregli samo takrat, ko so bile take razmere, da jeleni niso mogli vleči sani.
Raziskovalci (kot npr. Amundsen, Shackleton, Abruzzi, Nansen) so pri odpravah na Arktiki in Antarktiki radi uporabljali samojede, saj so bili bolj vodljivi in bolj vzdržljivi (na dolge proge) od ostalih vlečnih psov, pa tudi zaradi večje potrpežljivosti in vztrajnosti. Krutim razmeram ledenih pokrajin so bili kos samo najbolj močni in sposobni psi, ki so jih nekateri udeleženci vzeli s seboj kot spomin na odprave.
Zaradi bujnosti se je samojedov kožuh pojavil v trgovini s krznom, vendar se v njej na srečo ni dolgo obdržal.
Zoolog Ernest Kilburn Scott je leta 1889 pripeljal prvega psa iz Sibirije in pasmo poimenoval po ljudstvu, s katerim so bili povezani. Prve linije izhajajo iz Scottovih psov in tistih, ki so preživeli raziskovalne odprave.
Prvi standard je bil priznan v Angliji leta 1909. Najprej so bile dovoljene tudi črna, bela in črna, črna in svetlo rjava, kasneje je začela prevladovati bela barva.
Pasma se stoletja dolgo ni spremenila in ostaja taka, kot so jo prinesli iz njene domovine. To dokazujejo tudi raziskave DNK, po katerih je samojed genetsko ena najbolj čstih pasem na svetu in ni sorodna nobeni drugi, poleg tega pa vanjo nikoli niso vkrižali volka. To ji daje prav poseben čar, saj vzbuja pozornost, kjerkoli se pojavi.
Samojed je edinstven, mogočen, eleganten, dostojanstven in na drugi strani mil, ljubek, prijazen, znan kot »smejoči se pes«.
Povzetek standarda
Samojed spada v FCI 5. skupino. Izvira iz Severne Rusije, Sibirije. Uporablja se kot vlečni pes in družabnik.
Ima močno glavo in škarjasto zobovje. Oči so temno rjave, z bistrim izrazom in mandljaste oblike. Uhlja sta razmeroma majhna, trikotna in na konicah rahlo zaokrožena. Značilen je »vratni venec« - močna odlakanost okrog vratu, še posebej izrazit je pri samcih.
Samojed je dirkač, s prostim in krepkim korakom, z dobrim korakom naprej in močnim odrivom. Pri pozornosti in v gibanju se rep upogne naprej preko hrbta ali ga nosi na strani. V mirovanju lahko rep prav tako visi in sega do skočnega sklepa.
Samojed je dvojno odlakan - s kratko gosto in mehko podlanko, ter z dolgo, ravno in trdo krovno dlako. Na zunanji strani uhljev, na glavi in na sprednji strani nog je dlaka kratka in gladka. Rep mora biti razkošno poraščen z dlako. Dlaka pri psicah je pogosto krajša in mehkejša kakor pri psih.
Dovoljene barve so bela, krem, bela z barvo prepečenca in nikoli ne sme dajati vtisa izprane rumene ali rjave barve. Nos, gobec in veke oz. trepalnice so črne. Nosna goba je včasih jetrno rjava in vsebuje neznatno pomanjkanje pigmenta.
Idealna višina za pse je 57 cm (+/- 3 cm), za psice 53 cm (+/- 3 cm). Idealna teža je 20-30 kg (odvisno od spola in višine).
Značaj
Kljub težkim (vremenskim in delovnim) razmeram, v katerih je živel v preteklosti, je samojed nadvse prijetnega značaja. Je prijazen, vesel dobrovoljnež, kar izraža tudi njegov značilen nasmeh. Je čuječ, pozoren na vse, kar se dogaja okrog njega, poln energije in ljubezni do človeka.
Ker je v preteklosti delal samostojno in ne na povelja človeka za vsak premik, vsako dejanje kot ovčarji ter pri delu mislil s svojo glavo, je še danes precej svojeglav. Samojed je moral sam najti jelene, pridobiti njihovo zaupanje, jih ščititi pred volkovi in voditi nazaj do človeka. Mladi psi so se te samostojnosti in odgovornosti učili od starejših. Ker so jeleni precej plašni, so ljudje izločili vse pse, ki so pokazali kakršnokoli agresijo in obdržali najbolj miroljubne in potrpežljive. Skozi stoletja se jim je tako izoblikoval trden, kompleksen karakter.
Zaradi tega to ni pes, ki bi bil popolnoma podrejen človeku in tega pri njem nikakor ne smemo pričakovati. Delal bo z nami in ne za nas, delal bo kot družabnik, sodelavec in ne kot podložnik.
Z drugimi živalmi se dobro razume, če ga nanje navajamo že od časa mladička.Tudi do otrok je prijazen, vendar ni pes za otroka, saj ga le-ta ne more obvladati ne psihično kot tudi ne fizično. Z njegovim nakupom se mora strinjati vsa družina, njegov skrbnik/vodnik (nadomestna mama) pa je lahko starejši otrok - mladoletnik ali pa eden od staršev.
Nekateri predstavniki pasme imajo močan lovski nagon in preganjajo perjad in/ali divjad, zato moramo paziti, da ne bomo imeli problemov z lovci. Pomembno pa je tudi, da psa že zgodaj (kot mladička) naučimo odpoklica.
Do tujcev je prijazen (zato ni primeren za čuvaja), vendar ne vsiljiv. Takoj spozna, kdo mu je naklonjen, tistega se veseli in uživa ob njegovem trepljanju, tiste, ki ne marajo psov, pa pusti pri miru.
Dojemljivost za učenje
Samojed je pes, ki veliko razmišlja. Razmislil bo tudi o tem, ali naj ugodi vaši zahtevi. Ni pes, ki bi deloval nagonsko - njegove reakcije so premišljene, zato si vzame tudi nekaj časa za razmislek, ali je kaj potrebno narediti, čemu in na kakšen način. Sodeloval bo z nami, če bomo znali z njim vzpostaviti dober odnos, na katerem je treba graditi že od začetka, ko pripeljemo psička domov.
Vzgoja se začne že pri mladičku, ki mu je treba jasno postaviti meje do kam se sme. Kar je dovoljeno, mora biti vedno dovoljeno in kar je prepovedano, je vedno prepovedano. Brez izjem, ker ko jo enkrat naredite, boste morali začeti od začetka.
Samojed je izredno inteligenten, vendar svojo inteligenco največkrat obrača sebi v prid, saj se zanj odločajo neprimerni ljudje. Lahko bi celo rekli, da zna biti pametnejši od svojega lastnika ter ga zvito obrača okrog prsta in tako pride do neposlušnega samojeda. Da bi to preprečili, je potrebno biti dosleden in vztrajati do konca, pa čeprav traja pol ure, da npr. pride k vam. Nekateri so precej dominantni, vendar je marsikaj odvisno od vzgoje.
Ker se izredno hitro uči in hitro osvoji nove vaje, ga je možno marsičesa naučiti.Z njim lahko opravimo izpite iz poslušnosti, ga učimo trike, plešemo (freestyle, dogdancing), delamo na ruševinah, tekmujemo v agilityju ali pa premagujemo ovire samo za zabavo. Za rekreacijo hodimo z njim na dolge sprehode, tečemo, kolesarimo, rolamo, se ukvarjamo s skijoringom (tek na smučeh), hodimo v hribe in planine, na izlete, plavamo v jezerih ali na morju. Ponekod ga uporabljajo kot ovčarske pse, zaradi prijaznega karakterja in potrpežljivosti pa so primerni tudi za terapevtskega psa. Je kot karavan, vsestranski pes. Le za obrambo ga zaradi miroljubnega karakterja ne moremo šolati.
Če mu ne omogočimo dovolj gibanja (potrebuje ga zelo veliko) in/ali ga ne zaposlimo (potrebno je skrbeti tako za fizično kot za psihično aktivnost), saj mu hitro postane dolgčas, sprošča svojo energijo na nezaželene načine (kopanje po vrtu/dvorišču, pobegi, lajanje iz dolgčasa, lov, uničevanje pohištva…).
Z njim je potrebno narediti vsaj pasjo malo šolo, in sicer v kinoloških društvih, katerih šolanje temelji na pozitivni motivaciji.Če pri samojedu uporabimo silo, predstavlja to mogoče trenutno rešitev, prvič bo verjetno reagiral, tako kot želimo, dolgoročno pa se to ne obnese, saj si zelo dobro zapomni, kako ravnamo z njim in se ob konstantni uporabi sile samo še bolj upre.
Da nam s samojedom uspe, je potrebno vedeti (ali se naučiti) izdatno pohvaliti psa ob pravilno izvedeni vaji ali ko naredi to, kar želimo. Poleg tega moramo imeti veliko domišljije, saj si je potrebno vedno znova izmišljevati načine, kako psa motivirati, potrebno je znati narediti »klovna« iz sebe. Samojeda zanima namreč vse, kar se dogaja v okolici in težko je pridobiti njegovo pozornost. Ravno iz tega razloga je težko njegovo znanje izzvati oz. uporabiti v vsakdanjih okoliščinah (zunaj doma oz. prostora, kjer vadimo ali ga učimo novih vaj). Samojeda je novih vaj relativno lahko naučiti, vendar je učenje potrebno nadaljevati v različnih situacijah, v različnem okolju, da ga utrdimo. Za to pa je potrebno veliko vztrajnosti, ljubezni, zaupanja vase in v psa.
Vaje moramo znati narediti zanimive, uporabimo veliko pohvale, izogibamo se preveč ponavljanjem, saj se hitro začnejo dolgočasiti. Med »učnimi urami« ali bolje rečeno »minutami« naredimo premor za igro ali osvežitev z vodo. In še nekaj - vadimo samo takrat, ko smo pri volji in ko smo veseli, saj svoje razpoloženje prenašamo na psa in če zazna naše navdušenje, je učenje bolj uspešno.
Za ljudi, ki imajo takega psa prvič, so veliko bolj primerne psice, ker so bolj vodljive in manj samosvoje.
Nega
Tega polarnega lepotca je potrebno temeljito prečesati (do kože, kar traja približno dve uri) povprečno enkrat tedensko oz. po potrebi. Že zgodaj ga navajamo na česanje, v mladosti ga je zato priporočljivo večkrat česati, vendar samo nekaj minut, da se navadi. Nikoli ne skušamo česati na silo in tako ne povzročamo bolečin.Potrebno mu je nežno prigovarjati, v eni roki držimo glavnik ali krtačo, z drugo si pomagamo.
Dvakrat letno menja podlanko (spomladi odpade zimska dlaka, po jesenski menjavi pa postaja dlaka spet gostejša za zimo), ko imamo lahko dlake povsod. To omilimo z izdatnim krtačenjem in izčesavanjem dlake, v eni sezoni izčešemo dlake za en pulover (iz njegove dlake je možno narediti volno, izdelki iz nje pa so močni in topli).
Njegove dlake ne smemo striči ali briti, ker s tem uničimo njeno kvaliteto. Pozimi ga ščiti pred mrazom, poleti pa pred vročino, zato oboje dobro prenaša. Bela barva tudi odbija sončne žarke. Samojedi se radi namakajo in čofotajo v rekah, jezerih in morjih, zato jim poleti to omogočimo. Tudi na dvorišču jim lahko pripravimo majhen bazenček ali vodo v otroški banjici, to naravnost obožujejo.
Dlaka je naravno bela, tudi če gremo na sprehod v dežju in blatu, le-to odpade, ko se dlaka posuši. Takrat je potrebno psa samo skrtačiti in je kot nov. Če pa ne želimo imeti prahu v stanovanju, pa ga po prihodu domov stuširamo, dobro zbrišemo z brisačo in ga odpeljemo v topel prostor (nikakor na prepih).
S šamponom ga je dovolj skopati (z mlačno vodo) nekajkrat letno oz. po potrebi, ko dlaka kljub krtačenju ni več bela (ko se kje pobarva, se povalja po nesnagi itd.). Pred kopanjem ga skrtačimo, da preprečimo nastanek vozlov. Samojed je pes brez vonja, zaznati ga je samo takrat, ko je moker oz. vlažen od dežja.
Če se pes veliko giba po asfaltu, se njegovi kremplji zbrusijo sami, sicer jih je potrebno vsake toliko časa krajšati. Pred tem s škarjami previdno odstranimo odvečno dlako, ki zraste med prsti.
Da preprečimo nastanek zobnega kamna in odstranimo bakterije iz zob, ga je priporočljivo navaditi na redno ščetkanje zob z zobno pasto za pse (vsaj dvakrat tedensko, če že ne vsak dan). Priporočljivo mu je ponuditi tudi umetne kosti iz kože in druge priboljške za čiščenje zob.
Zdravje
Ob pravilni negi, rednem cepljenju in skrbi proti zajedavcem je samojed zelo zdrava, odporna pasma. Večina težav se pojavi zaradi neuravnotežene prehrane in zanemarjenosti. Poleti jim nudimo hladen prostor za počitek, svežo in hladno vodo ter gibanje v zgodnjih jutranjih in večernih urah, da ne pride do pregretja (vročinske kapi). Samojedi so na splošno ješči (seveda obstajajo izjeme),vendar pa potrebujejo sorazmerno malo hrane glede na svojo velikost, zato moramo paziti, da se preveč ne zredijo. Lažji psi namreč živijo dlje, lažje prenašajo vročino, nimajo težav s sklepi. Če ga redno ne krtačimo, hitro spregledamo alergije (predvsem na določeno vrsto hrane), zunanje zajedavce, spremembe na koži… Dedne bolezni so zelo redke, občasno naletimo na kolčno displazijo in bolezni oči.
Življenje s samojedom in primeren lastnik
Samojed je pes z lepoto, ki jemlje sapo, z lesketajočimi srebrnimi konicami dlak, tako svež in čist kot novozapadli sneg.Toda za takšno lepoto je potrebno veliko nege in če smo nanjo pripravljeni, se moramo (skoraj) na vsakem koraku soočati z osuplimi in navdušenimi pogledi mimoidočih. To je pes, ki je zaradi prijaznega izgleda in karakterja, dobrodošel (skoraj) povsod, tudi tisti, ki se na splošno bojijo psov, ga ponavadi pozitivno sprejemajo. Tisti, ki ni rad v središču pozornosti, si naj takega psa ne omisli, se pa odlično obnese za povečanje človekove samozavesti in oblikovanje pozitivne samopodobe.
Ti psi so bili v preteklosti tesno povezani s svojimi ljudmi, z njimi so delili hrano in bivališče, kar pomeni, da so spali skupaj s svojimi ljudmi, ki so jih imeli za člane družine, saj brez njih ne bi mogli preživeti, poleg tega pa so jih psi v mrzlih nočeh tudi greli. Zato jim moramo tudi mi nuditi prostor ob sebi in dovolj pozornosti. Ker so zelo družabni, v pesjaku trpijo, pomanjkanje socialnih stikov pa povzroči tudi nezaupanje, neposlušnost…
Najbolje je, če živijo v hiši (srečni so že, če lahko samo opazujejo svoje ljudi, npr. pri kuhanju ali branju) z vrtom (ograjenim!), kjer se lahko igrajo. Lahko pa jih imamo tudi v blokovskih stanovanjih, vendar to zahteva nekoliko več volje in truda.
Samojedov lastnik mora biti oseba z močnimi živci, potrpežljiva, vztrajna, mora biti odprta za nove stvari (novi načini učenja itd.), imeti mora veliko domišljije (, ker jih je izredno težko motivirati in si si prisiljen izmišljevati vedno nove stvari). Če smo mu pripravljeni nameniti veliko pozornosti in ukvarjanja z njim, se od njega lahko marsikaj naučimo. Tako o kinologiji, pasjem mišljenju, učenju, kot tudi o filozofiji življenja. Naučijo nas, da se je življenja potrebno veseliti in ga zajeti s polno žlico.
© iRiS S |
|
